Odpiranje starega mesta proti Dravi v točki Sončnega parka ter velika prazna površina na nasprotnem bregu narekujeta potrebo po novem mostu, ki celotno območje ob reki poveže v zaključeno celoto. Gradnja na zelenem bregu nasproti mesta pomeni nevarnost, da bi nova gradbena substanca konkurirala staremu jedru. Po drugi strani pa je mogoče prostor ustvariti tudi drugače – polja koruze, ki se že danes nahajajo na robu območja lahko s svojim volumnom in selektivno košnjo tvorijo polne in prazne prostore. To narekuje setev koruze po celem območju nepozidanega brega. Ker je koruza enoletnica, jo je mogoče vsako leto saditi drugače in s tem omogočati posebno fleksibilnost tega prostora. Arhitektura lahko na ta način – zgolj s selektivno setvijo – sproža edinstven preplet kmetijstva in kulture. Geometrija polj izhaja iz geometrije mostu, ta pa iz konične oblike Sončnega parka. Most nadaljuje prostor parka, ga zoža, in v središču prezrcali. Širjenje mostu proti bregovoma ustvarja trg nad vodo. Konstrukcijsko zasnovo konveksne oblike tvorita dva armiranobetonska loka, ki slonita drug na drugem s pomočjo diagonalnih sekundarnih nosilcev. Ti obenem most zavetrujejo. Vmesna polja premoščajo oboki iz opeke. Točno pozicijo mostu določi os vizure stolpa gradu, ki strukturo dodatno vpne v kontekst in odpre nov peš dostop v staro mesto.