Material: Tekstil

Nastja Keršič

mentor:  prof. mag. Tomaž Krušec

asistent: asist. Miha Munda

demonstratorja: Lenart Piano in Marko Primažič

Gradnja s tekstilom je nepredstavljiva brez uporabe dodatnega materiala, s katerim se pogosto oblikuje konstrukcijo, na katero se nato obesi, napne ali pritrdi tekstil. Zasnovan paviljon to predpostavko ovrže. Skozi proces eksperimentiranja z različnimi vrstami tekstila – til, bombaž, koprena, elastična mrežica, šifon, lycra, pliš, in odkrivanjem novih tehnik utrjevanja – lepilo za les, štirka, tapetniško lepilo, mavec, moka, je nastala trdna zunanja lupina paviljona, ki je po zaključeni fazi sušenja neodvisna od dodatne konstrukcije. Mehkoba in elastičnost materiala sta v zunanjosti ujeti, v notranjosti prostora pa se kažeta v polni prostosti. Koncept poudarja kontrast med tem kaj material ni in kaj material je. Bela, gosteje pletena koprena, katere dimenzije so pogojene z nakupom materiala, je namočena v zmes moke in vode. Zaključki stranic kvadratnih plasti so preoblikovani v detajl, ki ima tudi funkcionalno vlogo, saj omogoča sušenje materiala in nosi strukturo. Elastična mrežica je s kovinskimi zaponkami točkovno pritrjena na notranje površine. V prostem materialu nastanejo spreminjajoče se gube in zgostitve, ki pa so v utrjeni lupini imele prostost le kratek čas, tik pred začetkom sušenja. Obdrži se skupna lastnost prepuščanja svetlobe skozi material. Ob različnih osvetlitvah nastajajo v prostoru spreminjajoče atmosfere. Padajoče gube ustvarijo ležalnike, stole ali prostor za odložitev prenosnega računalnika. Med njimi nastanejo manjši ločeni prostori, pod centralno točko na stropu pa prostor intime in odmika.