Ptuj, najstarejše mesto na slovenskem, skriva pod površjem izjemno zgodovinsko bogastvo, vse od rimskih časov dalje. Veliko je še neraziskanega, medtem pa za izkopano gradivo nimajo primernega prostora skladiščenja in prezentacije. Trenutno se material skladišči v objektih ob Dominikanskem samostanu, ki pa so za to neprimerni, ter zreli za rušitev. Stavbe so v prostor postavljene brez reda, hkrati pa povsem zapirajo pogled na samostan, ki je bil v zgodovini odprt. Zaradi bližine mestnega središča in griča Panorame, postane lokacija izhodišče za zasnovo potrebnega arheološkega muzeja. Zasnova se v kontrast samostanu skrije pod zemljo in odpre pogled nanj, medtem ko na drugi strani, kjer so pod zemljo arheološki ostanki »zalebdi« nad njimi. S tem se omogoči predstavitev arheologije in-situ. Lebdeči element, zasnovan kot preprost pravokotnik, ponovno ustvari red v prostoru. Nad zemljo ga vidno dopolni le še atrij, ki odpira pogled na srednjeveški zid, ki se skriva pod zemljo. Z željo po primerni konzervaciji zgodovine so najpomembnejši element v muzeju zagotovo depoji. Celotna zbirka je shranjena na paletah. Njihovim dimenzijam se prilagodi celoten konstrukcijski raster. Med depoje so vstavljeni svetlobniki, ki omogočajo prehod svetlobe v spodnja nadstropja, hkrati pa nam odpirajo vmesne poglede na zbirko. Prezervaciji je podrejena tudi materialnost, saj opeke pomagajo uravnavati primerno temperaturo in vlago v prostoru. Muzejski program zajema še laboratorije za obravnavo materiala, razstavne prostore, izobraževalni program in dopolnilni program, ki zaključi celotno ponudno muzeja. Delavnice na prostem se izvajajo na arheološkem najdišču Panorama, kjer na ključnih mestih oblikovane nadzidave, znotraj katerih je izkopano drobno gradivo, izoblikujejo nekdanje prostore.