Čas epidemije je privedel do zaustavitve vsakodnevnega življenja. Bolnišnice so delovale nad lastnimi zmogljivostmi. Pandemija je odprla nova vprašanja in spodbudila razmišljanja o novem načinu zdravljenja. Da bi lahko v bodoče preprečili popolno izolacijo bolnikov, potrebuje zdravstveni sistem spremembe in nove oblike zdravljavenja.

Cilj projekta je zagotoviti stik bolnika z naravo in obisk tudi v času okužb in pandemije. Zato se mora bolnišnica nahajati v naravi. Tudi sodobne oblike zdravljenja poudarjajo pomen bivanja bolnikov na terasah, obdanih z gozdom in čistim zrakom.

Bolnišnica je zasnovana v dveh lamelah, ki se v času pandemije lahko povsem ločita v kontaminirano in nekontaminirano cono. Objekt omogoča tudi samodezinfekcijo prostorov z novim sistemom, ki je deluje po principu talnega vpihovanja.