Ena glavnih značilnosti arhitekture je, da odraža čas, razmere in način življenja v obdobju v katerem je nastala. Vendar pa v svetu, ki se razvija in spreminja hitreje kot kadarkoli, ta odraz trenutnih okoliščin vodi v hitro zastaranje in neuporabnost. Od tod vprašanje, kako oblikovati za prihodnost? Kako zasnovati arhitekturo z možnostjo preoblikovanja in prilagajanja okolju, ki se stalno spreminja?

Glavni cilj projekta je bil ustvariti pogoje, v katerih lahko uporabniki, danes ali čez 50 let, sami določijo in oblikujejo željene prostore. To omogoča mreža konstrukcijskega satovja, ki poleg nosilne vloge ustvarja tudi ritem prostorov, ki je organiziran vendar ni omejen. Prostori se v satovje vstavljajo kot kubusi z montažnimi stenami, stropi ter tlemi, kar omogoča svobodno prilagajanje stanovanjskih enot v nepredvidljivi prihodnosti.