Že samo ime »Sibirija« asocira na nekaj hladnega, odtujenega in temačnega, hkrati nas vabi k prenovi. Zaradi lege Sibirije v južnem ljubljanskem predmestu, kjer so izrazito poudarjene klimatske značilnosti barjanskega, močvirastega predela s pogosto meglo projekt skuša območje poživeti z veliko zelenih površin tako javnih kot tudi zasebnih. Pri izboru tipologije sem se osredotočila na verižno hišo in sicer v nizu od šest ali osem. Moja vizija sloni na urejeni kompoziji, ki odraža popolno nasprotnost geometrično zelo razigrani parceli. Na območje sem umestila dvosmerne ulice, ki znotraj svojega profila vsebujejo prostor za bočno parkiranje. Ker sem si želela ustvariti takšen ambient, kjer se ne glede na količino ulic in poti človek lahko prosto sprehaja po prostoru sem poleg že vključenih pločnikov dodala še peš poti obdane drevoredom. Na južni strani parcele je predvidena zelo gosta posaditev, saj je potrebno ustvariti bariero med objekti in morebtnim hrupom, ki prihaja iz bližnje avtoceste. Moja vizija sloni na urejeni kompoziji, ki odraža popolno nasprotnost geometrično zelo razigrani parceli, tako kot je oaza nasprotnost Sibiriji.