Podlaga za letošnjo seminarsko nalogo je bila študija arhitekturnih predpisov za gradnjo osnovnih šol v Sloveniji, pri kateri sem podrobneje preučeval programsko sestavo in funkcionalno organizacijo šol. Kljub mnogim pozivom k inovativnemu snovanju šol v slovenskem prostoru, pa je raziskava pokazala, da je pristop v praksi še vedno konzervativen, kar se kaže tudi v statičnosti samih predpisov.

Projekt izzove ustaljeno prakso snovanja šol ter v okviru obstoječih predpisov oblikuje sodoben vzgojno-izobraževalni prostor. Delno vkopane učilnice in komunikacijske prostore poveže v učno pokrajino, nad katero ohrani ter vsebinsko nadgradi obstoječ zunanji javni prostor – igrišče. V horizontalni smeri povezuje otroke različnih starosti, po vertikali pa služi kot medgeneracijski stik med šolarji in stanovalci na območju Prul.

Urbanistični koncept postavi objekt na območje šolskega igrišča, ki je opaženo kot nevzdrževano območje. Pozicija nekdanjega igrišča je opažena kot center Prul, kar poudarja celoten urbanistični koncept.Cirkulacija prostora pa je umirjena, prijazna pešcem in spodbuja zadrževanje ob in na lokaciji z vzpostavitvijo promenade v smeri Grajskega Griča – nabrežja Ljubljanice.

Tloris prve podkletene etaže predstavlja etažo namenjeno športnim programom. Ta vsebuje športno dvorano namenjeno tako osnovni šoli, kot javnosti in prostor za telovadbo namenjen prvi triadi. Oba prostora sta tako vizualno, kot prostorsko povezana z osrednjim prostorom za druženje.
Tloris druge podkletene etaže je povezava med športnim in izobraževalnim programom. Delno bariero pred hrupom predstavlja centralno umeščen atrij, ki povezuje učilnice v učno pokrajino. Prostranost in fluidnost prostora prispeva k povezovanju različnih ambientov in programov na enem mestu.
Pritličje je del javnega prostora, hkrati pa je ključni element povezovanja obstoječih objektov z novo intervencijo. Služi kot stik med osnovno šolo in vrtcem in ju poveže v eno samo strukturo.
Streha vsebuje raznolik javni program in obiskovalca zadrži na sami lokaciji.Ta se zlije in deluje kot eno z okolico. Vsebuje novo šolsko igrišče, amfiteatre, ki služijo raznim dogodkom, prostore za druženje in vrtove, ki se navezujejo na že obstoječe vrtove okoli stanovanjskih objektov.
Objekt, umeščen med vertikalami, izstopa s svojo ploskovitostjo ter postane del javnega prostora. Zelena streha omogoča sprostitev, senco in prostor za druženje in razne dogodke, igrišče pa ponuja raznolike načine druženja in zabavo.

Študija predpisov za gradnjo osnovnih šol in zgodovina šolskih stavb na območju R. Slovenije je pripeljala do zavedanja o statičnosti načina pouka. Od prvih zgodovinskih zapisov pa vse do danes lahko opazimo, da se na območju R. Slovenije pouk izvaja v zaprtih celicah – učilnicah. Kot kontra teza konzervativnemu pristopu o izvajanju pouka, izhaja rešitev za novi tip učilnice, ki predstavlja sintezo predpisov za gradnjo osnovnih šol in implementacijo “učilnice brez stene” v svetu. Posledica te sinteze so odprte učilnice, med seboj povezane na različnih nivojih. Glavne komunikacije so neposredno povezane z osrednjim atrijem, ki skupaj tvorijo podaljšek samih učilnic in združitev vseh učilnic v eno samo. Različna prehodnost učilnic prispeva k igrivosti prostora, celodnevnem druženju in posameznim individualnim kotičkom. Odprtost celotne zasnove učilnice temelji na socialno-interaktivnih potrebah in porabi velike energije, s katero otroci vsak dan prihajajo v šolo. Kljub introvertiranosti učilnic proti osrednjemu atriju, ne zgubljajo stik s širšo okolico. K temu prispeva odprta fasada, ki poveže zunanji prostor in učilnice ter služi kot medgeneracijski stik med učenci in stanovalci.

Celoten objekt je delno vkopan, zaradi česar je v projektu najbolj uporabljen beton. Iskrenost konstrukcije in uporaba materialov prispeva k boljšemu razumevanju projekta. Obodne stene, ki tvorijo podkleteno korito, v katero je umeščen izobraževalni program, so betonske, iskreno masivne in hladne. Vsa vertikalna konstrukcija je namerno zamaknjena v notranjost objekta, s čimer se ustvari transparentna in lahkotna fasada. Razlika med obodnimi in nosilnimi stenami je tudi prikazana skozi kontrast v materialih. Zaradi tega je pri nosilnih stenah izbrana lesena obloga, ki zapolni interier in vnese toplino v prostoru.
Velike razpone, zeleno streho in veliko obtežbo na strehi prenaša armirano betonska plošča ojačana z armirano betonskimi gredami. Raster horizontalne strešne konstrukcije je iskreno predstavljen v prostoru, hkrati pa poveže objekt v celoto s svojo monolitno pojavnostjo nad vertikalnimi lesenimi elementi.