Gemu _[jap. igra]

Šola kontroliranega tveganja

___

Razmislek o zasnovi koncepta izhaja iz danes neobičajnega načina oblikovanja otroških igrišč. Le ta se je skozi zgodovino zelo spreminjal, pogostokrat vzporedno z državno ureditvijo in splošnim obravnavanjem otrok.

___
V povojnem času se je za pravice in dobrobit otrok zavzemalo precej aktivistk in aktivistov. Ena izmed pomembnejših je bila Britanska krajinska arhitektka Marjory Allen, ki je organizirala številna otroška igrišča imenovana avanturistična igrišča. Njihova zasnova je bila preprosta, spontana in prepuščena otrokom, da si jih zgradijo sami. Med tem procesom otroci uporabljajo odpadni material in nevarno orodje, zaradi česar se soočajo s številnimi izzivi, posledično pa krepijo občutek za nevarnost ter tveganje, kreativnost in samozavest. Glavna razlika teh igrišč je spontano reševanje problemov na meji nevarnosti. Najbolj izobraževalni trenutki so torej tisti, v katerih otrok samostojno rešuje naloge in je za izpolnitev ciljev pripravljen tvegati.

___
Nadaljnja raziskava primerja vlogo tveganja in nevarnosti med procesom igre in njen odnos do prostora, ki je igri namenjen. V primerjavi igrišč različnih avtorjev, kot so Isamu Noguchi, Marjory Allen in Aldo van Eyck se izkaže izjemna raznolikost v zasnovi, vendar vse združuje dejstvo, da so bila ukinjena ravno zaradi vidika varnosti in ne zadoščanja sodobnim standardom.

___
Z izhodiščem, da je igra z elementi kontroliranega tveganja glavna aktivnost skozi katero se otrok razvija, izhaja naslov in lokacija projekta.
Nahaja se na območju starega in novega Karlovškega mostu in je z vseh strani oblegana z raznovrstno prometno infrastrukturo.

Za izboljšanje kvalitete prostora, se za namene naloge, predvidi odstranitev vseh prizidkov in en večji objekt. Z novim posegom se podkrepi preplet različnih uporabnikov, zato se obstoječa kolesarska in peš pot preusmeri po sredini lokacije. Približa se nivoju reke, vendar dvigne nad Grubarjev prekop. S tem je ohranjena dediščina in zagotovljen varen pretok reke.

___
V obstoječe objekte je vstavljen program deljen na; delo (šolske delavnice, skladišča, v mansardi studii in ateljeji), zdravje (mestna menza z jedilnico, plesna dvorana, telovadnica) in kultura (javna knjižnica, čitalnica in galerija). Konstrukcija je armirano betonska in je zgolj v matičnih učilnicah, ki so na zunanji strani objekta, obložena z lesenimi oblogami.

___
Celoten kompleks teži k močnemu prepletu javnega in zasebnega in se v svoji zasnovi sprašuje o skrajnostih nevarnega okolja, ki je kot tak najbolj izobraževalen.

___

„I think of playgrounds as a primer of shapes and functions; simple, mysterious and evocative; thus educational.“
-Isamu Noguchi