Trajnost, nekonvencionalnost ter konec degradacije prostora. Vse to ponazarja intervencija na področju Prul v prestolnici. Vmesni prostor, ki ločuje pedagoški ustanovi naj postane povezovalni medprostor in ne bariera.

Projekt intervencije išče odgovore na problematiko prostorske organizacije osnovnošolskih ustanov. Skozi raziskavo Navinškovih šol spoznamo metodologije izogibanja neželenih koridorjev ter uvedbe novih arhitekturnih elementov, ki s svojo močjo sugerirajo na nove tipologije. Skozi enak premislek je zasnovana osnovna šola za prvo triado katere osrednji element postane medprostor. Nova tipologija bogati funkcionalnost ne le internih programov ampak tudi širšega urbanizma. S predpostavko, da je medprostor zaznana praznina; programi pa zgolj vsebinske točke, se ustvari neskončna kontinuiteta prostora. Arhitektura sama skozi detajle ustvarja nov vsakdan uporabnika, nove oblike igre, ter pred vsem približa to kar že poznamo k učenju; naravo. Urbanistično lokacija ne kliče po večjih posegih, saj je situirana v vozlišču strogo omejenega prometa katerega funkcionalnost je že ustaljena ter preverjena. Arhitektura sama pa je popoln odziv okoliških dejavnikov. V zgoščenem urbanem prostoru je to jasna posledica umestitve nove arhitekture. Tako z odvzemanjem potrebnih predprostorov, varnih dostopov ter zunanjih programov arhitektura izoblikuje svojo pojavnost.

Zametek arhitekturnega koncepta se pojavi že v programski shemi, kjer poleg zahtevanih programov ter servisov uvedemo nov programski element; medprostor. Tako tekom zasnove njegova umestitev ni prepuščena naključju, element sam pa ni zgolj ostanek po koncu ureditve programske organizacije. Medprostor ohrani svojo kontinuiteto tudi skozi prerez, kjer percepcijo narave pretvori v arhitekturni landscape. S tem rešuje osrednjo umestitev telovadnice, ki zahteva višje višinske razpone; z manjšimi intervencijami pa služi kot element diferenciacije prostorov.

Z vidika pedagogike projekt sugerira na nov način poučevanja. Razvije se koncept učnih otokov. S svojo organsko točkovno pojavnostjo, kombinacijo polnega ter perforiranega ter umestitvijo v skupke, arhitektura kot sama namiguje na povezovanje, delo v večjih skupinah ter bolj nekonvecionalen pristop k učenju na splošno. Organska poteza pa je element v zasnovi s katero se arhitektura približa človeku. Frank Loyd (o organskih oblikah v arhitekturi) : “Building should look like as how occupants move around the space.”