Sončnica

Urša Herič

mentor: doc. Mojca Gregorski
asistent: asist. Matevž Zalar
demonstratorja: Špela Kranjec in Aljaž Tumpej

Skozi čas so zdravje, higiena, sončna svetloba in svež zrak dobili vedno večji pomen, kar je arhitekte pripravilo do tega, da so začeli dajati prioriteto orientaciji proti najboljši svetlobi in maksimalni količini sončnih žarkov pri načrtovanju stanovanj.


Povezati sonce z zelenjem in s tem ustvariti prijetno bivalno okolje, je bila že od samega začetka glavna ideja mojega projekta.


Prvotna ideja je bila ustvariti objekt s tako programsko organizacijo, da sonce vstopa v prostore ob tistih delih dneva, ko te prostore največkrat uporabljamo. Naloga bi bila povsem preprosta, če se ljudje med seboj ne bi razlikovali. Nekateri si namreč želijo, da jim zjutraj v spalnico posvetijo nežni sončni žarki, drugi pa si vzhodno sonce želijo uživati na vrtu ob skodelici kave. Tako se je projekt začel razvijati na način, da lahko objekte prilagodimo željam njihovih uporabnikov. Na izbrani lokaciji sem postavila pritlične objekte, ki so programsko organizirani v pasovih. Bivalni del je povezan tako z zunanjim vrtom kot notranjim atrijem, ki hkrati meji na spalni del, servisni pa je odmaknjen, saj potrebuje najmanjšo količino svetlobe. Objekti so na lokacijo postavljeni na 4 različne načine, in sicer tako, da so orientirani proti vsem štirim smerem neba. Tako se lahko posamezniki odločijo, v katerem delu hiše si ob določenem delu dneva želijo uživati sončne žarke.


Objekti gosto poselijo lokacijo, zaprtje obodnih sten pa kljub bližini ustvarja popolno zasebnost. Višinske razlike različnih programskih sklopov pa omogočajo še dodaten dostop sončne svetlobe v objekt.