Za razvoj svojega projekta sem najprej raziskal delo Pritzkerjevega nagrajenca Glenna Murcutta. Glennove hiše so značilne za Avstralijo in so pravo nasprotje utesnjenim hišam na Žabjaku. Hiše z velikimi odprtinami omogočajo konstanten pretok zraka in zabrišejo mejo med eksterierjem in interierjem. Njegove stavbe so po navadi nekoliko dvignjene od tal, kar omogoča kroženje zraka pod hišo, predvsem pa daje občutek, da hiša lebdi nad tlemi. Moj namen je bil pripeljati pridih Avstralije v poseljen Žabjak in s tem v arhitekturo pripeljati naravo in izčiščenost.

Inspiracijo sem jemal tudi iz narave, zgledoval sem se po čebelah, ki uporabljajo v panju, tako kot Murcutt v svojih hišah, zelo zanimiv način prezračevanja.
Hiša je dvignjena od tal, obkroža pa jo veliko dreves. S tem sem se odmaknil od mestnega vrveža in v hišo neposredno pripeljal naravo. Po zunanjem obodu hiše je speljana pot, ki se postopoma dviguje in vedno znova ponuja nove poglede na okolico. Vhod hiše je iz strani in ne frontalno na ulico, v čemer se moja hiša razlikuje od okoliških, poleg tega pa ima tudi streho, ki je v nasprotju z ostalimi obrnjena navzgor in služi tudi kot zbiralnik deževnice. Servisni prostori, se odpirajo na ulico, bolj intimni, bivalni prostori pa v notranjost kareja.