Na podlagi letošnje raziskovalne naloge o šolskih tipologijah in prostorski organizaciji šol, sem pri analizi obstoječega ugotovila, da trenutno stanje ne bo ustrezalo potrebam šolskega sistema v prihodnosti. Šolska stavba bi morala slediti spremembam šolskega sistema in samemu načinu poučevanja. Zagotavljati raznolike prostore, ki omogočajo tako samostojno kakor skupinsko delo. Povečuje se potreba po prostorski fleksibilnosti in prepletu šolskega ter javnega življenja.

Vodilna zamisel je bila modularna šola, ki bi se odzivala na različne robne pogoje posamezne lokacije. Fleksibilnost prostorske organizacije je omogočena z uporabo pomičnih sten, ki zagotavljajo bodisi odpiranje prostora ali deljenje na manjše enote. Na ta način je omogočena večnamenska uporaba prostora glede na trenutne potrebe (večje učilnice, manjše učilnice, odprti prostor).

Učilnice so umeščene na jugozahodnemu delu, kjer je največja količina svetlobe. Od tod se odpirajo pogledi proti Grajskemu griču, Ljubljanici in na celotno območje Prul. Osrednji atrijski prostor se razteza po celotni višini in odpira večnamenski prostor namenjen druženju in kolektivnemu delu.

Prostorska in konstrukcijska zasnova zagotavlja neovirane poglede po celotni stavbi in na samo lokacijo, ne glede na to kje se v stavbi nahajamo. Učenci imajo stik z vsem kar se dogaja okoli njih, zunaj ali znotraj stavbe, od koder lahko črpajo navdih, saj različne situacije spodbujajo našo radovednost in občutke, kot je dejal Hertzberger.