Pri svojem projektu sem se odločil, da si želim stanovanjsko zgradbo, ki na prvi pogled ne izgleda kot zgradba, ampak v njej vidimo nekaj drugega, posebnega, nekaj, kar se drugod po svetu hitro širi. Odločil sem se za stavbo, ki spominja na gozd, na zid, preraščen z bršljanom. 

Tako sem v prostor postavil 42 metrov visoko zgradbo, ki jo sestavlja 15 nadstropij in javno pritličje. To je skorajda v celoti transparentno, v njem pa se lahko nahajajo različni programi, kot so kavarna, restavracija, butične trgovinice in podobno. Ta so zamaknjena v notranjost, kar ustvari nekakšne arkade in sprehajališče, ki je v celoti v senci. Zgradba se vizualno deli na dva dela, saj je jedro postavljeno tako, da oba “dela” povezuje. Tako je na vsaki strani po 45 stanovanj. Celoto obdaja mrežna konstrukcija, na katero se pritrjujejo korita z zelenjem. To sega od vrha zgradbe do začetka prvega nadstropja, pokriva pa dele stanovanj, kjer so okna in ponekod del teras. S tem minimalno ovira poglede, istočasno pa daje senco, kjer je ta potrebna. Kot pritličje, so tudi stanovanja v večini zastekljena, transparentna. S tem je v vsako stanovanje spravljeno kar največ svetlobe.

Če se sprehodimo po parku, nam velik zelen kubus nemudoma vzbudi pozornost, vendar na dober, miren, sproščen način, saj nas vse to zelenje pomiri in spravi v dobro voljo.